Se gobe med seboj pogovarjajo? Najbolj "zgovorna" je goba, ki raste tudi pri nas

Skrite pod listjem ali rastoče iz drevesnih debel gobe delujejo nadvse mirno in tiho. V resnici pa bi lahko bile "komunikacijski šampioni", nakazuje nova študija, o kateri poroča britanski The Guardian.

Že nekaj časa znanstveniki vedo, da glive prenašajo električne impulze skozi dolge podzemne nitaste strukture, imenovane hife – podobno kot živčne celice prenašajo informacije pri ljudeh.

Pokazalo se je, da se frekvenca teh impulzov poveča, ko se hife gliv, ki razkrajajo les, dotaknejo lesenih blokov.

To pa odpira možnost, da glive s tovrstnim električnim "jezikom" sporočajo informacije o virih hrane ali poškodbah oddaljenim delom svoje kolonije ali celo partnerskim organizmom, kot so drevesa, s katerimi so povezane preko hif.

Številne podobnosti med gobjimi impulzi in človeškim govorom

Matematična analiza teh električnih signalov pa je razkrila, da so strukture vzorcev presenetljivo podobne človeškemu govoru.

Ali med vzorci impulzov pri glivah in človeškim govorom obstaja povezava, je ugotavljal profesor Andrew Adamatzky iz laboratorija za nekonvencionalno računalništvo na univerzi Zahodne Anglije v Bristolu.

Analiziral je vzorce električnih impulzov štirih vrst gob – gobe enoki (Flammulina filiformis) ki raste v Azji, navadne cepilistke (Schizophyllum commune) in kokonovega glavatca (Cordyceps militaris), ki rasteta tudi pri nas, ter fluoroscenčne gobe iz Avstralije, imenovane tudi "goba-duh" (Omphalotus nidiformis).

Za merjenje impulzov je uporabil mikroskopske elektrode, ki jih je vstavil v gojišča, v katerih so te glive razrasle svoj sistem hif, imenovan tudi micelij.

"Ne vemo, ali obstaja neposredna povezava med vzorci impulzov pri glivah in človeškim govorom. Morda ne," pravi Adamatzky.

"Po drugi strani pa obstajajo številne podobnosti v načinu procesiranja informacij pri različnih živih substratih. Bil sem preprosto radoveden in sem želel primerjati."

Najbolj "zapletene stavke" tvori goba, ki raste tudi pri nas

Raziskava, objavljena v reviji Royal Society Open Science, je pokazala, da se impulzi pogosto združujejo v serije aktivnosti, ki spominjajo na besednjake do 50 "besed", pri čemer se razporeditev dolžin teh "besed" zelo ujema s tistimi v človeških jezikih.

Najbolj zapletene "stavke" so tvorile navadne cepilistke, ki rastejo na razpadajočem lesu in katerih plodna telesa (gobe) spominjajo na valovito, koralam podobno strukturo. Te gobe rastejo tudi pri nas.

Po Adamatzkyjevem mnenju so najverjetnejši razlogi za te valove električne aktivnosti ohranjanje celovitosti kolonije – podobno kot volkovi zavijajo, da ohranijo enotnost tropa – ali pa sporočanje novih virov privlačnih ali odbojnih snovi drugim delom micelija.

"Obstaja pa še ena možnost: da ne sporočajo ničesar," dodaja. Mogoče gre samo za impulz, ki ga povzroči razlika v napetosti, ko se vrh rastočega micelija razraste čez elektrodo, ki meri napetost.

Kakorkoli že, se ti "impulzni dogodki" ne zdijo naključni, je še poudaril Adamatzky.

Še dolga pot do "jezika gliv" na Googlovem prevajalniku

Kljub temu pa drugi znanstveniki opozarjajo, da je potrebnih več dokazov, preden bomo te signale lahko sprejeli kot obliko jezika.

V omrežjih, ki jih tvorijo glive, že zabeležili tudi druge vrste "pulzirajočega" vedenja – na primer ritmičen prenos hranil, ki naj bi bil posledica ritmične rasti, ko glive iščejo hrano.

"Nova študija zaznava ritmične vzorce električnih signalov s frekvenco, podobno kot pri hranilnih pulzih, ki smo jih mi odkrili," je za The Guardian povedal Dan Bebber, izredni profesor bioloških znanosti na univerzi v Exeterju in član raziskovalnega odbora Britanskega mikološkega društva.

"Čeprav zveni zanimivo, je interpretacija teh signalov kot jezik nekoliko preveč navdušena in bi zahtevala veliko več raziskav in preverjanja ključnih hipotez, preden bomo na Googlovem prevajalniku videli možnost za prevod iz ’jezika gliv’," je še dejal.